BANGKOK IN TEMPLJI

Danes smo se zbudile v Bangkoku, glavnem mestu Tajske. Po vsakodnevni rutini smo šle na zajtrk. Ja najprej smo morale dobiti nekakšne bone, da smo lahko končno dobile hrano. zajtrk je biv res obilen (toast, maslo, marmelada, sok, kava in mešano sadje z jogurtom. Komej smo vse spravle na mizo.

Današnji dan je bil namenjen raziskovanju Bangkoka s templji, ki jih menda tukaj ne manjka.:) Tako smo

najprej posikale TUK-TUK.

 Že prej so nas opozorili, da tukaj voznikom tuk-tukov ne gre zaupati, da te lahko odpeljejo do enega tretjega templja, kjer ni nobenih turistov, so pa prodajalci, ki te prisilijo da nekaj kupiš. Ampak nam se to tak al pa tak ne more zgodit. Ko smo našle voznika, smo mu rekle naj nas zapelje do glavnih templjev v BKK. Vsaka naj bi na uro plačala 5BTH. No pa se je stvar kar hitro zakomplicirala, saj nas je hotel zapeljati k nkim znamenitostim, ki jih sploh nismo želele videti, češ da k tistim templjem katere hočemo videti, nas ne more peljati, ker je danes tam en praznik, kamor lahko grejo samo tajski ljudje. Pa smo mu začele težit naj nas vseeno zapelje tja. Pa kar ni popustil, je biv že kar orng jezen. Potem pa se kar iznenada ustavi, pa reče no zdaj mi pa povejte točno kaj hočete, kam hočete. Pa mu povemo, pa reče da tja nas pa ne more peljat. Pa pelje naprej, nakar nas seznani da bomo zamenjale voznika. In res dobimo novega voznika. Ta nas je pa sploh odpeljav kar nekam, kjer sploh ni bilo žive duše, kar k enemu "templju", no sploh ne vem če je biv to tempelj, vsaj na zemljevidu ga ni bilo.  Evo pa je prišla tudi moja slaba volja na dan. Kmalu sem bila vsega sita. Vozniku smo rekle da ga ne bomo več potrebuvale in naj zapelje samo še do ladjice, ki nas bo pelala po reki CHAO PHRAYA. To naj bi bila dolgorepa ladjica. Voznik nas je hvala bogu odloživ na pravem mestu. Nakar nas ustavi en možak in reče če bi se peljale z ladjico. Prva cena je bila 1500 BTH za vse tri. Itak predrago. Pa smo rekle da pač ne bomo šle in se usedemo na klopco, da smo se zmenile, kam bi šle naprej, kaj bi si ogledale. Pa pride ta možakar nazaj in reče da nas pelje za 1000 BTH. Zraven je bila še ena agencija kjer so prodajali vozovnice po isti ceni. sproti pa smo še prašale kako je danes s templji. Razveselili so nas z novico, da so kot po čudežu vsi templji odprti.:) Tako smo se za 1000BTH peljale z dolgorepo ladjico.

 

















Peljale smo se po reki Chao Phraya. Kaj smo videle? Jah skoraj nič. Par čolničev na katerih so prodajali sadje, kruh; par templjev za katerese nam sanjalo ni kateri so in ribjo farmo.

Počasi smo se vračali nazaj oz. do templja WAT ARUNE ali Temeplj jutranje zarje.

Najprej smo morale plačati 20 BTH za pristajanje ladje, potem pa je sledil ogled. Okolica templja je lepo urejena, zelenice, grmički lepo obrezani. Na Wat Arun vodijo skoraj navpične stopnice, je pa zato na vrhu lep razgled na reko, templje in na samo mesto. Legenda pravi, da je tempelj dobil ime po indijskem bogu svitanja, Arunu. Kralj Taksin, naj bi tempelj zgradil ob reki na tistem mestu, katerega so najprej obsijali sončni žarki. Tempelj je zgrajen iz porcelanastega stekla, ki se je nahajal na potopljeni kitajski ladji.

Po ogledu smo se ponovno vkracale na ladjo TAXI BOAD, ki nas je prepeljala čez reko. Seveda nas je sonce že zelo zdelalo, zato smo si privoščile shake iz dragon fruit ali zmajevo srce. To je zelo značilen sadež na tajski. Zelo zanimiv okus.

Sledil je ogled templja WAT PHO, ki je najbolj značilen po ležečem budi, dolgem kar 46 m. Naj bi bil tudi največji na svetu.

Nato pa še ogled Wat Phra Kaew in Velike palače. To naj bi bil eden največjih spektaklov za turiste, ki jih tukaj vsekakor ne manjka. Tukaj je hranjena najsvetejša upodobitev Bude - Smaragdna Buda. Kompleks je obkrožen s 1900m dolgim obzidjem in je prava zakladnica tajske umetnosti. Vsak vhod v kompleks je zastražen z vojaki, ki se na vsake toliko časa menjajo.

V tempelj pa je potrebno spodobno oblečen. Ker nismo imele hlač čisto čez kolena, smo si morale sposoditi (polog denarja), kos blaga, ki smo si ga ovile okrog pasu (dolgo krilo). Kompleks je res ogromen, vse kar je možno je odeto v zlato.

 

Sonce in hoja sta nas že čisto zdelala, zato smo si pred vožnjo do hotela privoščile še kosilo na ulici in en zelo drag sladoled.
Končno vožnja do hotela. Teh templjev je bilo danes za moje pojme kar preveč. Vse je zlato, povsod bude,...
Zvečer smo se odločile da gremo zaradi samega firbca še v Patpong, rdeča četrt. Menda da je na Tajski nujen obisk te četrti. No če nočeš ostati brez denarja, tega dejanja ne priporočam. Namreč takoj ko smo se pripeljale s tuk-tukom, nas je prav prijazno lagovoriv en možak, se z nami pogovarjav. Potem pa je rekev, če hočemo videti te lady boye, pa smo rekle ja itak, zato smo pa tukej. In nas pelje v en bar, kjer so bile striptizete. Smo rekle eno pijačo pa gremo. In res notri smo bile 5 minut, več že ne bi zdržala. In ko hočemo plačati račun za pijačo (100 BTH) je bila ta vsota precejšnja. Smo rekle zakaj pa toliko, saj smo samo pile. Ja ne pa morate plačati še gledanje striptizet. Višek dneva in slaba volja. Ljudje ne bodite naivni kot smo bile me.