OTOKI, SEM IN TJA - KOH MA

Pa je prišlo tudi sobotno jutro. Zajtrkovaale smo spet pri Mr. K. Danes je bil na sporedu sendvič s piščancemin shake. Hm zjutre da se je piščanca. Ja no me smo ga. Pa še dober je biv. Hehe danes smo spet poskusile srečo s skuterji. Malo prestrašene in v dvomih smo šle na lov. Glavna tema je bila al vzamemo tri ali dav? Katera se bo s katero peljala? Kakšen je rezervni načrt, če nam izposoja ne uspe? Hehe hvala bogu smo naletele na fanta, ki nam je že včeraj vsiljevav skuterje, pa smo rekle če nam jih ta ne sposodi nam jih ne bo nihče. Itak nas je vprašal če smo že vozile, pa smo spet rekle ne. Poštene punce, ni kaj. No pa nam je lepo razložilv kaj in kako. Kar mal s strahom sem se usedla gor, tisti ki ste se že vozil se vam bo zdelo smešno. Samo mene je blo pa res kar mal strah, pa še na nepoznanem ozemlju smo kjer vsi vozjo kontra. Še pešačenje nam dela probleme. :) Prvi občutki so bili kar zanimivi. Nobenega občutka za gas in zavore. Hm ne vem točno kaj si je misliv ta fant. Pomoje se je sam križav in upav da mu bomo vrnile cele skuterje. Hehe na drugi strani ceste je stav pa še en fant, ki je tega prav uprašujoče gledav, češ a je res tolk neumen, da nam bo posodil skuterje. No ampak nam jih je. Tak sem se jaz peljala sama, Barbara pa Vesna pa skupej.

Pa smo šle. Naš današnji cilj je bil otok KOH MA. To je majhen otok, ki leži SZ od obale Koh Phangana. Tukaj naj bi bil tudi eden izmed najlepših koralnih grebenov, kjer je vredno snorklat. Žav me nismo snorklale, saj nas je to še čakalo. Vožnje s skuterjem smo se hitro navadile, človek začne kar uživati. Vožnja je potekala po hujših klancih kot ih mamo u Idriji, eni ovinki pa se tudi niso mogli primerjati  z našo Zalo.

                                                                                             
Kar mal srhljivo. Seveda nam je umes zmanjkalo tudi bencina. In kako dobiš bencin. Jah ena možnost je da ga kupiš v litrski steklenici, ki jih dobiš na stojnici ob cesti oz. lahko pa se vstaviš na provizoriš bencinski kjer ti ročno napumpajo bencin. Po približno uri vožnje smo končno prišle na plažo, ki je bila skoraj prazna.

Hoja po pesku  pa je bila tudi zelo težka. Pesek je biv neznansko vroč. Mene je ta moj prehlad čisto zdelav tak da sem se utaborila v senco pod palmo in zadremala, potem pa plavanje in kosilo in še malo počitka.

In nato vožnja nazaj proti Koh Phanganu. Začuda se nismo zgubile, kot smo se prej. Hehe, ja prej smo si malo podaljšale vožnjo. Kaj češ tukaj so sama križišča oznak pa nikjer, ma lažem, mal smo si hotele pogledat oto :)).

Ker smo se nameravale vrniti nazaj na Koh Samui smo sproti kupile še vozovnico za trajekt. Potem pa še en banana split, pospravljanje krame in tek na trajekt, ki je odpeljal skoraj brez nas. Sledila je vožnja v tišini in opazovanje čarobnega sončnega zahoda.

 Na Koh Samui nas je že čakal mini bus (100BT), ki nas je zapeljal do hostla, ki naj bi bil poceni in miren (nismo nameravale preživeti še ene noči v Mobi dicku). Hm, ja ta je biv res lep in umirjen, ampak malo predrag za naše žepe. In smo šle na lov za hostlom. Po približno uri hoje smo prišle do GREEN HOSTLA (800BT), ki stoji ob glavni ulici v središču otoka. Sobica je bila lepa, s klimo.
Po večerji (ROTEE), smo šle v agencijo kupit karte za ponedeljkov izlet (snorklanje, kajakiranje, hitri gliser, obroki = 1450 BT).
Pa še en coctail.