CHIANG MAI - DVO DNEVNI TREKING 1

1. DAN TREKINGA


Zjutraj smo se zbudile kar zgodaj, saj nas je čakal treking. Najprej smo vrnile kolesa in šle še na zajtrk. Potem pa povratek do hostla, kjer smočakale naš prevoz "public bus". Prišel je pol tovornjak in z njim mlad fant z dovgimi lasmi. Simpatičen, zanimiv. Ko smo se naložile, smo sproti pobirali še druge turiste. Tako smo se skupaj vozili nemci, poljaki, angleži, holandci in me.

Dolgovratka

Podali smo se na adrenalinsko, noro vožnjo. Namreč tajci ne poznajo omejite, šibajo iz enega pasu na drugega, poleg tega pa so ceste še luknjaste. Po približno uri vožnje smo prispeli do gorske, kmetijske vasice, kjer smo obiskali dolgovratke Karen, pleme Lahu Shibalah, pleme Pakayor in pleme Palong. Dolgovratke imajo okrog vratu obroče, ki so težki od 2 do 4 kg. Vrat se jim tako raztegne, oz. potisne ramensek kosti navzdol. Po legendi naj bi jih obroči obvarovali pred vgrizom tigra. Obroči pa jim pomagajo tudi pri iskanju moža, saj daljši kot je vrat lažje dobijo moža. Je pa tudi modni dodatek, saj obroče nosijo tako okrog nog, kot tudi rok.

Riževa polja

Barake v katerih živijo so iz bambusa, strehe pa iz nekakšnega posušenega listja. V vasi ni elektrike, sami si pridelajo hrano. V vasi je tudi cerkev in šola v katero pa pridejo učiti le prostovoljci, kadar je kateri na razpolago. To pa se ne zgodi ravno pogosto.

Pogled na vas

Možakar nam je uprizoriv celo predstavo igranja na piščal

                          

Nato smo se odpeljali do pokrite tržnice, kjer smo si nakupili hrano. Kupiš lahko vse, obleke morsko hrano (ribe, ki skačejo v zrak), zelenjavo, jajca, tudi roza in modre barve.

Napol žive ribe

Po približno uri vožnje smo prišli do v kamp slonov v vas Shan, kjer smo imeli najprej kosilo.

Slonji mladič

         


Nato pa smo se podali na jahanje slonov. Ježa slonov zna biti adrenalinska ali zelo uspavalna. Sloni se ne dajo motiti in se posvetijo vsaki vejici vsaki banani na poti. Če uzrejo bambus na tleh ga poberejo s svojim rilcem in ga umiru, brez naglice prežvakujejo. Vsake toliko časa se tudi očedijo, tako da se z rilcem zarijejo v zemljo in si jo mečejo po glavi. Po končani ježi smo dobili tudi sliko.

V nadaljevanju dneva nas je čakala približno 3 urna hoja skozi gozdove džungle do vasi Lahu, ki leži na višini 985 m. Hodili smo med drevesi, čez skale, mimo slapov, čez potoke, mimo riževih gorskih "nasadov".

Gorska vas

Domačin

Ko smo prišli v vas smo se naselili pri družini plemena LAHU, pri družini REED LAHU.
Baraka je narejena iz bambusa, v njej so ločeno spalnica, jedilni prostor, kuhinja, terasa. Sama baraka je dvignjena od tal, tako da je spodaj prostor še za domače živali. Iz terase pa je lep pogled na džunglo.
Po naporni poti, se bi pomoje prilegla masaža. Domačinke so se ponudile da ns bodo zmasirale. Masaža polna smeha. Sploh ne vem če sem bila kaj zmasirana. Te baburce so se med sabo pogovarjale, se hihitale, moja maserka se je vmes oglasila na mobitel in me masirala samo z eno roko. svašta ni da ni. Tako, da od masaže ni bilo kaj dosti.

Po nastanitvi smo imeli večerjo. Skuhal nam jo je HAPPY HIPO, tako smo namreč klicali našega vodiča. Bila je neka čudna juha, ne preveč okusna, mislim da jo ni skoraj nihče pojedev, potem pa še itak riž, neka zelišča in okusni ocvrtki. Sledil je večer, ki ga je vodil naš vodič. Bilo je zakon, ta človek se zna delati norca na svoj raču, pokazal nam je različne štose, tako da smo res izpadli neumno. Igre z vžigalicami. Naprej se je večer odvijal kakor se je. Žav se kot skupina nismo povezali. Razen nekaj malega z dvema nemcema. Tako smo šli kmalu spat na tanke jogije. Heh zanimivo je tudi to, da kot je videti so Tajci zelo zmrznen narod. Saj so nam pred trekingom vsi govorili naj vzamemo s seboj dolge rokave in topla oblačila. Sama nepotrebna krama.

Naše postelje

Happy Hipo nam kuha večerjo

             

WC

Me je pa danes kar stisnilo pri srcu, ko je naš vodič rekev da smo mi lahko zelo srečni ker lahko pridemo k njim na Tajsko, namreč on si ne more privoščiti niti poti na J Tajske. Človek se šele takrat zamisli, da imamo res srečo.