CHIANG MAIA, PRVIČ

Chiang Mai je največje in najbolj kulturno mesto na S Tajske. Obdan je s hribi. Od Bangkoka je odaljen približno 700km. V mestu je več kot 300 templjev, med katerimi so najbolj znani so Wat Phra Siingh, Wat Phrathat Doi Suthep, Wat Chiang Man, Wat Chedi Luang, Wiang Kum Kam, Wat Umong, Wat RamPoeng, Wat Suan Dok. Okrog samega mesta je speljan jarek po katerem teče reka. Jarek ima obliko kvadrata, kar naredi Chiang Mai še bolj zanimiv.

Kanal okrog središča Chiang Maia

 1. SOBOTA, 7.11.2009

No zgleda, da nas je pot le utrudila, saj smo rekle da se bomo zbudile ob 8 zjutraj, iatk same od sebe. No ta ura se je prenesla na 10:00. Vsaj naspale smo se.  Tako smo se hitro uredile in najprej odšle na zajtrk v POP COFFE HOUSE. Na razpolagoje bilo več menijev. Jedle smo toast (žal je rogljičkov zmankalo), pomarančni sok in kavo, katere sem se najbolj razveselila. Za kar smo odštele 100 BT (dobre 2 EUR).
Odločile smo se da bomo del mesta raziskale kar s kolesom (50 BT = 1,20 EUR na osebo za cel dan). Nato pa raziskovanje. Odločile smo se, da si bomo pogledale 3 templje. Najprej smo se zapeljale do Wat Phra Siingh, sledil je ogled Wat Chiang Man, ki je najstarejši tempelj v Chiang Maiu. Tu najdemo dve budi, marmornatega Phra Sila in kristalnega Phra Satang Mana. Ker smo se po ulicah kar stežka prebijale smo si odšle pogledat samo še Wat Chedi Luang.

Wat Phrasingh

Meh globoko meditira, človek se vpraša če je sploh živ

Menihi

     

Ležeča buda

Sedeča buda

  





Tako smo z našimi kolesi prekolesarile kar dobršen del starega dela Chiang Maia. Templji so čisto lepi, vendar se jih hitro naveličaš. Če potegnem črto, vse je zlato, bude so povsod, v 100 in 1 položaju, okolica templjev pa je okrašena z različnimi pisanimi okraski.

Sklenile smo, da imamo za nekaj časa dovolj templjev, no čakav nas je še eden. S kolesi smo se odpeljale naprej, prečkale smo kanel ki omejuje Chiang Mai in se po divji cesti odpeljale proti CHIANG MAI ORCHID HOTELA. Zakaj divja cesta? Ne samo zato ker promet teče ravno v nasprotno smer, ampak zato ker smo se s kolesi peljale po tri pasovni cesti, po kateri smo vozili avtomobili, kamijoni, motorji in tri neumne kolesarke, no vsaj videla nisem da bi bil še kdo tako neumen kot me. Na velik problem smo naletele ko smo mogle iz notranjega pasu priti na zunanji pas. Noro, če šteješ, da v prometu ni nobenega redu. Uspelo nam je brez posledic :) No pri hotelu je bila ravno ena restavracija s hitro prehrano, tako da smo se ustavile kar tam, da smo dale nekaj pod zob. Kolesa smo pustile kar tam, seveda smo jih zaklenile v upanju, da kolesa ne bodo nikogar zanimala.

Naš naslednji cilj je bil najbolj obiskan tempelj Wat Phrathat Doi Suthep, ki stoji na hribu Doi Suthep, ki leži severo zahodno od mesta. Ker je pot s kolesom zelo naporno in dolga, smo sklenile, da bomo vzele taxi. Tako smo prišle do prvega barantanja, ki se nam ni izšlo. Za Taxi smo plačale vrtoglavih 700BT. Sicer nas je res peljal gor in nas počakal dve uri, sam smo se kar dobro uštele. Na napakah se učimo. Hvala bogu, da se nismo odpravile s kolesom, cesta je res strma in vijugasta.  Na vrhu je bilo ogromno ljudi, stojnic. Do samega templja vodi 300 stopnic. Z vrha je lep razgled na Chiang Mai, seveda ob jasnem vremenu. Srečale smo tudi majhne punčke, ki so nam uprizorile plesno predstavo. Ljudje na vsakem koraku častijo Budo in mu prižigajo kadila.

Male plesalke

Pogled na Chiang Mai

300 stopnic in Vesna

 S kolesom smo se nato odpeljale do hostla, seveda po isti razburljivi poti. Ker izposojevalnico koles že zaprli smo kolesa obdržale do naslednjega jutra. To smo izkoristile in se zapeljale do znanega nočnega bazarja. Ogromno stojnic z oblekami, spominki, hrano, možnost masaže na vsakem koraku. Seveda nismo mogle mimo oblek, izkazale smo se tudi z barantanjem.
Tako se je naš aktiven dan zaključil. Jutri pa na dvodnevni treking.

Night baazar